Za razliko od Vasilija se je letošnje svetovno prvenstvo za Gašperja Vinčeca izšlo sanjsko. Olimpijska norma zanj nikoli ni bila vprašanje, saj je ves čas visoko kotiral z minimalnim zaostankom za vodilnimi. Edini slovenski predstavnik razreda Finn je kvalifikacije končal na 7. mestu, nastop v finalu pa sklenil z zmago in se s tem v regato za medalje uvrstil kot tretji v skupnem seštevku. Dan pred koncem je imel Gašper tako le točko več na računu kot po 7. plovih vodeči Nizozemec Jan Postma, v igri za medalje pa seveda ni bil sam. Za mesto prvaka se je potegovalo še šest jadralcev, ki jih le ločevalo vsega pet točk, zato je o najboljšem odločala izkušenost in pretkana strategija. »Tretje mesto mi pomeni toliko, kot zlato odličje. Sedmerica je bila pred zadnjo regato v razmaku šestih točk, nihče pa med nami ni bil 'outsider'. Še več, vsi so preizkušeni jadralni mački, med deseterico na svetovni lestvici. Pred regato za medalje je bilo vse mogoče, lahko bi ostal tudi praznih rok, vendar pa se na to nisem oziral. Šel sem na zmago, vendar mi žal ni uspelo,« je po koncu povedal Gašper, ki se je med dvometrskimi valovi in 13 vozli vetra sijajno znašel in od štarta do cilja oznake obračal med prvimi. »Nekaj časa je imel na muhi Trujilla, potem je pokrival Postmo, pa padel v vetrovne luknje…vsega je bilo. V roki je imel nekaj časa že zlato, pa srebro, ampak mi smo zadovoljni tudi z bronom!!« je bila na koncu presrečna Gašperjeva mama Marjeta, ki je neposredni prenos spremljala kar v Cascajski marini. Prva violina slovenskega jadranja pa se sosledja dogodkov v sklepnem plovu spominja po svoje: »Po drugem obratu sem bil še na prvem mestu, vendar pa tu ob obali niti 100 metrov ne pomeni veliko. S tveganjem lahko na drugem mestu dobiš toliko vetra v jadra, da nadoknadiš razliko,“” je razplet zadnje regate opisal Vinčec, ki je še lani okreval za poškodbo hrbta in bil zaradi tega 15. na SP v Splitu, sedaj pa posega po zvezdah in obljublja še več. “”V letošnji sezoni sem postal tudi psihično zrelejši, zato mi pritisk ne povzroča več bremena. Zdaj lahko rečem, da imam miselnost zmagovalca. To je bilo možno predvsem zato, ker sem se na regatah dokazal v najmočnejši konkurenci. Tudi na letošnji predolimpijski regati, ki bo v Qingdaoju, bom šel na zmago. Čeprav bo zelo pomembno, da se spoznamo z olimpijskimi regatnimi polji, pa je skorajda še pomembnejše, da tekmecem dam vedeti, da sem dober,« je odločen Vinčec. Z bronasto medaljo je napisal novo poglavje o uspehu in slovensko jadranje obogatil s četrtim žlahtnim odličjem. Pred njim so naši domovini kolajne s svetovnih prvenstev prinesli še Dušan Puh na jadralni deski v Keniji (za časa Jugoslavije, a je vendarle slovenske gore list), Tomaž Čopi z Mitjo Margonom v dvosedu 470 leta 1998 na Palmi de Malorci in Vesna Dekleva Paoli s Klaro Maučec v ženskem dvosedu 470 leta 2004 v Zadru.

Vsi razen Dušana Puha in Mitje Margona so še aktivni profesionalni jadralci in se te dni znova potegujejo za olimpijske kvote, a žal ne tudi za svetovni vrh. Možnosti za vidnejše uvrstitve so si naše posadke zapravile s slabšim začetkom, po katerem so si že nekoliko opomogli in se iz dneva v dan vzpenjajo po na lestvici. Pri dekletih sta za preobrat poskrbeli sestri Černe, ki sta prvič od začetka prvenstva pred Vesno Deklevo Paoli in Klaro Maučec. Černetovi sta se na 14. mesto prebili z 12. in 13. prihodom v cilj, medtem ko sta Dekleva-Maučec nazadovali s 15. na 20. mesto zaradi ponesrečene sedme regate v kateri sta dobili pribitek 33 kazenskih točk. Slovenija je v ženski floti štiri regate pred koncem 12. najuspešnejša država, in kot kaže bomo v naslednjih dneh še na trnih, saj bo vozovnico za Peking prejelo le najboljših 13. držav. Tudi pri moških sta po slabšem začetku obe naši posadki uspeli popraviti vtis. Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny sta po sedmih regatah 27. in vrata v olimpijsko areno so jim na stežaj odprta. Koprčana sta se izkazala v močnem vetru in kar je pomembneje, v slovenskih kriterijih prekašala portoroška tekmeca Tomaža Čopija in Luko Verzela. Slednja jadrata v srebrni skupini in sta 67., a ker je Tomaž Čopi poznan kot izurjen krmar v šibkih vetrovih, tipičnih za olimpijsko prizorišče v Qingdau, bo imel zadnjo besedo pri določitvi olimpijske reprezentance predsednik strokovnega sveta Ivan Štravs. Ta bo naredil konec bodisi sanjam o četrti olimpijadi za najstarejšega slovenskega profesionalnega jadralca Tomaža Čopija, ali ambicijam mlajše sestave Hmeljak-Nevečny, ki sta se za nastop na OI potegovala že pred štirimi leti.