30 let jadralnega športa pod slovensko zastavo
Jadranje kot športna panoga je imelo vedno posebno mesto v srcih Slovencev, vse od začetkov intenzivnega razvoja tega športa v povojnem obdobju prejšnjega stoletja z nastankom prvih slovenskih jadralnih klubov, prek prvih prebojnih rezultatov na olimpijskih igrah 1960 v Rimu s posadko Fafangel-Kosmina, do združenja slovenskega jadranja v okviru slovenske nacionalne jadralne zveze leta 1989, prvih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih Tomaža Čopija in Mitje Margona ter vedno uspešnejših olimpijskih nastopov, vse do treh olimpijskih kolajn našega najuspešnejšega jadralca Vasilija Žbogarja. K vedno večji prepoznavnosti jadranja in stalnemu napredku prav vsako leto prispevajo odlične uvrstitve naših jadralk in jadralcev, ki redno posegajo po medaljah na evropskih in svetovnih prvenstvih ter s tem dodajajo sijajne uspehe v niz slovenskih športnih dosežkov.
Jadralna zveza Slovenije deluje kot ključni povezovalni člen med državo, društvi in jadralci ter zagotavlja urejeno okolje, v katerem se lahko uspešno razvijajo najmlajši ter se v številnih jadralnih razredih merijo tudi mladinci in odrasli. Poleg športnega jadranja si Jadralna zveza Slovenije prizadeva tudi za razvoj in popularizacijo rekreativnega jadranja kot prijetne, zdrave in okolju prijazne prostočasne dejavnosti.
Temelj delovanja Jadralne zveze Slovenije so društva. Kar 65 jih je vključenih v našo panožno zvezo. Regate, ki jih organizirajo, so organizirane za različne profile jadralcev ter za različne tipe in razrede jadrnic, od tistih za najmlajše v razredu optimist, preko prehodnih in olimpijskih razredov ter regatno potovalnih jadrnic odprtih razredov in ORC. Tudi zaradi naših prizadevanj se jadranje zadnja leta uvršča med najuspešnejše športne panoge v Sloveniji.
Pohvalimo se lahko z lepim številom odličnih jadralcev, vrhunskih športnikov, ki uživajo sloves tudi v mednarodnem merilu. V sam svetovni vrh posegajo trikratni dobitnik olimpijske kolajne Vasilij Žbogar (Atene 2004 in Peking 2008, v razredu laser ter Rio 2016 v razredu finn), Tina Mrak in Veronika Macarol v ženskem 470, Žan Luka Zelko v ILCA 7 in svetovni ter evropski prvak Toni Vodišek v razredu formula kite. Imamo perspektivne mlade posadke v olimpijskih razredih, odlični pa so tudi jadralci v mladinskih in prehodnih razredih.
Naša prizadevanja so seveda še posebej usmerjena v Pariz 2024, kjer bosta Slovenijo zastopala Toni Vodišek v formuli kite ter Žan Luka Zelko v razredu ILCA 7. Pred nami je še zadnja regata, “regata zadnje priložnosti” v francoskem Hyeresu, kjer se jima lahko pridruži še kateri od slovenskih jadralcev, ki so zaenkrat še brez norme.