DEDEK MRAZ ZA EN DAN
Po skoraj dvomesečnih treningih v Južni afriki so me preživeti novoletni prazniki v domačem okolju napolnili z novo energijo.V Cape town sem se vrnil z novim elanom za nove naporne treninge, saj nas do svetovnega prvenstva ločuje le še 35 dni. Preživljanje novoletnih praznikov v družinskem okolju me je navdalo z mislijo: kakšno veliko srečo imamo, da živim v okolju kjer mi nič ne manjka. V tistih trenutkih sem se spomnil, da na drugi strani zemlje nekateri nimajo niti vsakdanjega kruha kaj šele strehe nad glavo ali novoletne zabave oziroma daril. Zato sem se odločil, da ob vrnitvi v Cape town le nekoga od njih osrečim. Spomnil sem se na mlade jadralce iz jadralnega kluba Izivunguvungu. To so jadralci od 5-15 let katere je šola jadranja dobesedno pobrala iz ceste in jim dala možnost, da v življenu nekaj počnejo. Tukaj ne gre samo za jadranje, tukaj se otroci izšolajo, izdelujejo jadrnice iz lesa, šivajo jadra in dobijo obilen obrok. Spomnil sem se otrok in njihovih skromnih oblačil (kratka majica in hlače) v katerih jadrajo. Začel sem z akcijo in v dveh dneh s pomočjo Istrabenza, Target, Jahtnega centra ter Sandi line zbral kar nekaj daril, ki so se navezovala na morje (lykra majice, hlače za na morje, kape, nahrbtnike, rešilne jopiče …). Ker smo za naš prihod z darili predhodno obvestili vodstvo kluba nas je ob prihodu v klub obkolilo prek trideset otrok. Potrebovali smo kar nekaj minut, da smo jih umirili in jih postavili v vrsto za prevzem daril. Otroci so bili presrečni in oči so jim žarale kot, da bi jim dali nekaj neprecenljivega. S nekaj otroci in dvema inštruktorjema smo naredili nekaj spominskih slik in obljubil sem, da jim bom drugo leto prinesel še dodatnih daril. Nasmešek otrok pri prevzemu daril mi bo za vedno ostal v spominu.
Vasilij
Arhiv JZS