Če se komu zdi zgornji naslov nekoliko nenavaden, naj ga kar takoj pojasnimo. Ob koncu avgusta je v akvatoriju pred izolsko marino potekala 3. regata za Pokal Val navtike in sicer v nadvse primernem vremenu za jadralce. To moramo poudariti, kajti doslej z vremenom nismo imeli sreče, letos pa so imeli z njim smolo tudi prireditelji nekaterih drugih regat. V tretje nam je torej šlo vse od rok!
Avgustovska nadpovprečno visoka vročina in dopustniški čas nista bila ovira za skoraj 50 posadk, ki so se letos udeležile Valove regate. Res je, da so bile v preteklih letih regate na splošno bolj obiskane (ne le Valova, tudi druge), je pa res, da je za nami šele slabo leto recesije, ki je lani ob tem času še ni bilo čutiti. Kakorkoli že, Valovo uredništvo, ki je regato spravilo pod streho, je z udeležbo nadvse zadovoljno. Kot kaže, se je naša prireditev »prijela« in čeprav se kot organizatorji podobnih prireditev še učimo, je regata za Pokal Val navtike potekala tako, kot si le lahko želimo. Res je sicer, da smo morali napovedani štart ob 11. uri premakniti za pol ure pozneje, a se je izkazalo, da smo ravnali prav, kajti veter je sprva rahlo, pozneje pa malo bolj pogumno nakodral morsko gladino. Sprva je pihal bolj iz severovzhodne smeri, a ga je bilo le za 5 vozlov. Dovolj za štart jadrnic, ki tekmujejo v razredih open, malo premalo pa za tiste, ki imajo barke premerjene po ORC-ju- Ti so morali počakati še pol ure, nato pa so jim ize regante barke dali znamenje za pričetek.
Kot je že v navadi na tehničnih regatah, so se jadralci med seboj pomerili na regatnem polju v obliki palice (»bašton«) in ker so bile vetrovne razmere vse bolj ugodne (večinoma je severozahodni veter pihal z močjo 12 vozlov), smo lahko izpeljali kar tri jadranja (po hrvaško temu rečejo plovi), razdalja med označevalnimi bojami pa je bila zato vsakič nekoliko večja). Ker izrazito počasnih jadrnic ni bilo, je bila regata končana že kmalu po četrti uri, večina jadralcev pa na svojih privezih že uro po zaključku regate. Za vse udeležence je napočil čas počitka v primerni senci in hlajenje ob ustrezno hlajeni pijači. Nas kot organizatorje je čakala še priprava večerne prireditve, ki je bila tokrat v Hangarju, kjer je bil naš gostitelj Aldo, ki ga jadralci zvečine že dobro poznajo.
Še pred večerom, so jadralci posedli v senci njegovega bifeja, med čakanjem na podelitev pokalov najboljšim in na večerjo, pa so si na platnu lahko ogledovali fotografske posnetke z regate, kot novost pa so si letos lahko ogledali dobro uro filmskih posnetkov z regate. Zanje je poskrbel Ivek, ki jadralcem seveda ni neznan, saj skupaj z pripravlja televizijsko navtično oddajo Modro.
Lep in tudi v športnem pogledu zanimiv dan se seveda ni mogel končati drugače kot v prijetnem večeru, druženju jadralcev in pogovorih še pozno v noč. Kot organizatorji smo bili s prireditvijo nadvse zadovoljni, očitno pa tudi vsi udeleženci, ki niso skoparili s pohvalami. Prav uspešnost jadralskega dogodka, ki je eden tistih šestih, ki štejejo za letni Pokal Slovenije, nas je opogumila, da za prihodnje leto snujemo še nekaj novega in drugačnega. Kaj, naj seveda ostane skrivnost.
Direktor in urednik revije Val navtika
Uroš Gabrijelčič
Arhiv JZS