Sporočilo klubom
ob prvi obletnici izvolitve
Gregorja Veselka za predsednika JZS
Na 24. Skupšniji jadralne zveze 7. Maja leta 2010 nam je mandat (9 članom izvršnega odbora JZS in meni med njimi kot predsedniku) zaupala več kot ¾ večina na skupščini prisotnih delegatov jadral nih klubov in društev, včlanjenih v JZS.
Programe dela smo zastavili ambiciozno! Ker pa je njihovo udejanjeanje in uresničevanje odvisno predvsem od sodelovanja zainteresiranega članstva, se zastavljeni in sprejeti programi žal izvajajo v okrnjeni obliki in ne s kakovostno širino, ki si jo želimo. Izkazalo se je, da moramo za uspešno in usklajeno uresničevanje programov na ravni zveze in v klubih- članih zveze zavihati rokave predvsem na področju kadrovskih prevetritev v organih zveze. V JZS se je nakopičilo odločno preveč starih, globoko zakoreninjenih neomajnih stališč, ki ogrožajo interese in razvoj jadralnega športa in interese velike večine članov JZS Zveze in njihovih jadralcev.
Pozornost nekaterih vidnih funkcionarjev članic JZS iz preteklih časov je še vedno usmerjena zgolj v borbo za oblast in prevlado. V matičnih klubih in v vodstvu zveze, ki jo hočejo voditi v nasprotju z načeli olimpijskega gibanja. Namesto, da bi medsebojne nesporazume člani reševali v športnem duhu, tekoče delo zveze danes obremenjujejo tožbe klubov, ki trdijo, da so zveza lahko le oni in posledično proti tožbe klubov-članov JZS, ki so proti izključevanju kogarkoli in zagovarjajo zvezo vseh, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z jadranjem.
Tako se je kmalu po nastopu mandata izkazalo, da bo naša osnovna naloga uresničiti izkazano voljo velike večine članstva in ohraniti Jadralno zvezo kot krovno združenje vseh Slovencev, ki se ukvarjajo z jadralnim športom ali so ljubitelji jadranja. Tako kot je OKS krovna organizacija vsega slovenskega športa in vseh panožnih športnih zvez, mednarodna jadralna zveza ISAF krovna organizacija jadralcev z vsega sveta. ISAF vključuje vse oblike jadranja in vse jadralce, ne gleda na njihovo starost in vrsto (razred) jadrnic oziroma plovil, ki jih poganja veter.
Jadralna zveza je kot članica ISAF in OKS dolžna spoštovati statute, pravilnike in pravila teh organizacij, ki nikogar ne izključujejo marveč se vse večjega števila novih članov veselijo. V vodstvu JZS se se zavedamo, da je zaradi čedalje večje množičnosti članstva znotraj JZS, nujno potreben dogovor o sodobnejši organiziranosti zveze. S tem se tako strinja vse članstvo. Dejstvo pa je, da članstvo JZS do nove in boljše organiziranosti ne bo prišlo s tožbami, izključevanji, podtikanji in z obračunavanjem v medijih, marveč le z dogovorom. Slednje se je pokazalo tudi na sestanku, ki ga je, kot »pobudo dobre volje«, sklical predsednik OKS Janez Kocjančič. Tudi na tem sestanku, ki so se ga na povabilo predsesdnika OKS udeležili deležili zagovorniki različnih sistemov organiziranosti naše zveze, se je izkazalo, da niso sprejemljivi enostranski poskusi izključevanj velikanske večine klubo-članov JZS z namenom, da bi pravila delovanja naše zveze prilagodili le sebi in njihovim ozkim interesom. Pokazalo se je tudi, da izvršni odbor JZS in s tem tudi predsednik JZS nima pomembnejše vloge v reševanju spornih vprašanj, ki zadevajo glasovalne pravice klubov. Zveza in in njeni organi lahko delujejo le v okviru in po določilih veljavnega statuta JZS, upoštevajoč tudi določila in pravila organizacij OKS in ISAF, v katere je JZS vključena kot polnopravna članica. Spremembe statuta, ki naj bi bile na Skupščini sprejete vsaj z dvotretjinsko večino, so predmet usklajevanj in dogovora med klubi in društvi-člani JZS, pri čemer Izvršni odbor in predsednik JZS v skladu z veljavnim statutom nimajo nobenih pristojnosti. Še posebej ne v vprimerih, ko gre za odločanje o tem, kateri član naj bi bil v zvezi bolj in kateri manj enakopraven . Dokaz za to so bili neuspeli in z večino zavrnjeni poskusi sprememb statuta JZS v zvezi z glasovalnimi pravicami klubov, ki je na zahtevo nekaterih klubskih funkcionarjev, ki si za tako organizirano JZS in med klube različno porazdeljene glasovalne pravice še vedno prizadevajo, predlagalo vodstvo JZS v 4-letnem mandatu in olimpijske m ciklusu Peking 2008.
Glede organiziranosti in delovanja naše Zveze je potrebno izoblikovati za vse sprejemljiv predlog statuta, ki bi bil na skupščini sprejet soglasno ali vsaj s predpisano 2/3 večino. Da to dosežemo bi morali člani, akterji z obeh strani, vkopanih na svojih bregovih, sprejeti naslednja izhodišča:
1.
Posamezniki, ki zagovarjajo ekstremna stališča, naj se umaknejo ali vsaj umolknejo in se posvetijo še boljšemu delo v matičnih klubih.
2.
Akterji nelegitimnih izključitev večine klubov iz JZS naj prenehajo s svojimi aktivnostmi in naj se članom iz JZS izključenih klubov opravičijo.
3.
Vsi akterji naj umaknejo vse tožbe.
4.
IO JZS naj angažirano vodi JZS tudi v smeri ureditve razmer in naj predlaga in imenuje za »sprte strani« sprejemljivega mediatorja-koordinatorja pogajanj.
5.
Mediator-koordinatior na pogajanjih izoblikuje usklajen in za vse sprejemljiv predlog statuta. V primeru, da o posameznih točkah kompromis ni možen, naj na osnovi predhodno sklenjenega sporazuma o za eno stran spornih točkah razsodi OKS.
Delim mnenje mnogih, da le tako lahko uspešno končamo »komedijo zmešnjav«, ki obremenjuje vse in slovensko jadranje kaže v slabi luči.
Ob vsem pa smo v JZS lahko ponosni, da so (in se) za vodstvene funkcije v jadralni zvezi kandidirajo tako znana imena iz slovenskega slovenskega gospodarstva kot so naprimer Igor Lah, Igor Pogačar in Aljoša Tomaž. To pomeni, da postaja jadranje prepoznaven in cenjen šport. Poslovneži, ki so pokazali pripravljenost sodelovati v delu jadralne zveze, lahko v veliki meri prispevajo k umiritvi razmer s tem, da kot funkcionarji (ali kot sponzorji) prevzamejo ključne funkcije v klubih, ki so jih predlagali in ki so pod streho velike slovenske jadralske družine s 76 jadralnimi klubi in društvi nosilci razvoja otroškega in mladinskega tekmovalnega jadranja. Jadralna zveza kot krovna organizacija slovenskega jadranja mora na področju tekmovalnega jadranja skrbeti izključno za realizacijo programov jadralnih reprezentanc. Športna vzgoja otrok , programi mladinskega in članskega tekmovalnega jadranja pa so domena klubov in društev. S sponzorskimi prispevki klubom bi nedvomno največ pripomogli hitrejšem in tudi finančno zahtevnem prehodu jadralcev iz mladinske v člansko konkurenco in obenem k še bolj kakovostnejšemu in bolj množičnemu razmahu in vzponu jadralcev v mladinskih in članskih tekmovalnih razredih.
Neposredno sponzorsko pomoč, z njo bi jadranje še bolj polno zaživelo, potrebujejo predvsem klubi, ki razpolagajo s vso potrebno morsko športno infrastrukturo. S tem bi si v jadralni zvezi zagotovo pridobili zaupanje večine članstva tudi za sodelovanje pri vodenju množične jadralne zveze enakopravnih članov, brez izključevanja kdaj tudi drugače misleče večine..
Predsednik JZS Gregor Veselko
Arhiv JZS