V Trstu prihajajo skozi cilj še zadnje udeleženke 37. Barcolane, ki naj bi jih bilo po številu prijav 1752, a od teh jih je zaradi močne burje kar nekaj ostalo privezanih na kopno.
Regato je dobila Avstralska Skandia z rekordnim časom 58 minut in 20 sekund, štiri metre krajša Maksi Jena pa je bila druga in letos brez razočarajna, saj je slovensko-hrvaško-italijanska posadka naredila kar je bilo v njenih močeh. »Smo zadovoljni, ker smo odpeljali maksimalno dobro regato. Po štartu smo dvinili top gennaker ki je zdržal a je bil bolj na limitu, barka je na trenutke delala 25 vozlov, kar so že spodbudne brzine. Od Skandie smo bili hitrejši s špinakerjem, tu smo ga dobivali, vedlo pa se je da šanse pač niso velike, ker ko smo obrnili proti vetru je on podvojil razdalj,« tak je bil prvi vtis po pristanku Mitje Kosmine, krmarja drugouvrščene Maksi Jene, ki letos ni prišla do vodstva v nobeni stranici, in hvala bogu da je bilo tako, saj bi se italijanski sosedje z budžetom ki so ga vložili v najem avstralskega regatnika požrli od sramu. Znesek za današnjo zmago je bil namreč tolikšen, kot ga v Maksi Jeno niso vložili v vseh treh letih skupaj…in to le zato, da je bila najmnožičnejša regata v Sredozemlju povsem tržaška – se pravi s pravo tržaško burjo ki je s sunki dosegala tudi 40 vozlov, in zmago domače posadke na 32 mestrkem regatniku Skandia, ki so ga za teden dni pekrstili v Provinca Trst in mu s tem poskusili nadeti italijanski pečat.
Močan veter in po pripovedovanju tekmovalcev do meter visoki valovi so bili voda na mlin za Velikega Viharnika, absolutno četrtega in morda enega največjih presenečenj med skupno 14 maksi-regatniki. Po prvih podatkih pa Slovenci le ne nismo ostali praznih rok, saj smo do sedaj domov zagotovo odnesli zmago v kategoriji 3, kjer je prva skozi cilj prišla Paikea z Mitjo Simčičem in v razredu 4., kjer bo pokal za prvo mesto na novembrski slavnostni podelitvi prevzel Jure Orel v imenu ekipe Kranjske Klobase.
Arhiv JZS