Članek Jane Pines, objavljen v Primorskih novicah v torek 30. oktobra, kaže izkrivljeno sliko na delo Jadralne zveze, zato je treba nujno pojasniti vrsto stvari.
Pri tem menim, da ne gre polemizirati z avtorico omenjenega prispevka. Bolj čudi uredniška politika, ki pod naslovom: »Konec olimpijskih sanj za navezo Dekleva Paoli-Maučec«, objavi enostranska razmišljanja, ki malone izključujejo možnosti posadke, katera ima z vidika strokovne zveze še povsem odprta vrata do OI.
Omenjena posadka in posadka sester Černe, obe sta opravili mednarodno olimpijsko normo, imata povsem enake možnosti za vstop v slovensko olimpijsko reprezentanco. Ker hočemo na olimpijske igre poslati čimboljšo posadko, po rezultatih naših najboljših ženskih posadk olimpijskega dvoseda 470, doseženih na dosedanjih izbirnih regatah pa še ni dovolj jasna slika, menimo, da je pošteno športnicam dati dodatno priložnost. Vmes je prišla omenjena poškodba Klare Maučec, vendar pa še nismo seznanjeni s težo poškodbe oziroma zdravniškimi izvidi. Zato je preuranjeno vsako razglabljanje o tem katere regate se bosta lahko udeležile in kako se lahko nanjo pripravita. Preuranjeno je tudi razmišljanje o koncu njunih olimpijskih sanj. Večji del navedenega v članku je torej plod domišlije avtorice. Očitek, da si lahko v času ko sta Vesna in Klara prisiljeni k “”počitku””, Černetovi “”nabereta dovolj milj prednosti”” je ravno tako neumesten. Kaj naj se v smislu “”fair playa”” treningom odreče tudi druga posadka. Nikakor! Ko smo določali kriterije za izbor slovenske jadralske reprezentance, je bilo tudi jasno povedano, da se morajo vsi tekmovalci do odhoda na OI enako pripravljati, ne glede na to kdo vodi po kriterijih, da bodo v slučaju nadomeščanja drugega, v primerni formi in pripravljenosti. Pri tem smo vedno imeli v zavesti, da je treba omogočiti čimboljše pogoje tako odlični posadki, ki je ne nazadnje na minulih OI le za sapico zaostala za še kako dragocenim olimpijskim odličjem. Tudi ugibanje če bo matični klub Černetovim lahko pokril drago udeležbo na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, nima prave osnove, saj gredo stroški iz računa JZS in ne bodo bremenili kluba. Na zvezi menimo, da bi se morali vsi potencialni olimpijci udeležiti dogovorjenih regat, med katere sodi tudi SP v Melbournu.
V resnici je bilo dogovorjeno, da se predsednik strokovnega sveta pogovori s tekmovalkama in na osnovi zdravniškega izvida, katerega do danes še nismo videli, v čimkrajšem času določimo pošten termin in primerno regato, da dobimo čimbolj realno sliko ter na OI pošljemo posadko, ki bo najbolje zastopala slovenski šport in jadranje. Poleg SP so bile omenjene še regate: Izola Spring Cup, Pokal Princese Sofije na Palmi, regati za svetovni pokal v Hyeresu ter Medembliku in morda prvenstvo Evrope. Končna odločitev pa še ni padla, zato so vsa ugibanja avtorice brez osnove.
Tudi očitek, da bomo posadki solinga potem, ko jim je bila priznana zmaga na EP, povrnjeni stroški udeležbe na prvenstvu, posadki dvotrupca topcat, ki je na nedavnem SP osvojila peto mesto pa ne, je zgrešen. Saj ne gre za to, da velenjska jadralca nista kategorizirana športnika, pač pa tekmovanja v tem jadralnem razredu sploh ni bilo v programu strokovnega sveta. Če nismo imeli in potrdili njunega programa, ga tudi ne moremo financirati. Gre za ustaljen red in prakso, ki velja za vse. Vsako torto je mogoče razrezati le na vnaprej določeno število rezin. Kaj ne?
Trditev Pinesove, da panožna zveza nima razvojne vizije, je njeno osebno mnenje, saj JZS v svojih programih v tem mandatu in olimpijskem ciklusu teži prav h krepitvi mladinskih vrst ter k nasledstvu sedanjim tekmovalcem v članskih vrstah. Pri tem je vsem, ne le olimpijcem, omogočila čim več tekem in možnosti. Vrsti mlajšim jadralcem smo omogočili, da so si z dobrimi izzidi prijadrali kategorizacije, katere jim odpirajo vrata za uspešno nadaljevanje v športu. Ob osemdesetih tekmovalcih v razredu optimist in vse večjem številu v razredih laser 4.7, v katerih tekmuje že osemnajst jadralk in jadralcev, skupaj pa v vseh treh razredih laser (4.7, radial in standard) tekmuje prek 30 tekmovalk in tekmovalcev, pri čemer najboljši že posegajo v svetovni vrh, je neumestno trditi, da delujemo brez vizije. Ob omenjenih pa naj poudarim, da je tudi v olimpijskem dvosedu 470 v zadnjih dveh letih že »odrasla«, sicer še vedno mladinska posadka, ki se tudi že enakovredno kosa z vrhunskima članskima posadkama, ki ju imamo v moški konkurenci 470. Kar se varčevanja tiče, pa lahko zagotovim, da ni bil nihče prikrajšan ali se iz teh razlogov ni mogel udeležiti kakega tekmovanja.
Objavljen komentar je čuden in osebni scenarij možnega razvoja dogodkov, ki ga je podala avtorica, še predno je strokovna zveza seznanjena z dejanskim stanjem poškodbe Maučecove in na osnovi tega lahko ocenila možne posledice. S takimi nezgodami ne gre manipulirati. Naš cilj je bil in ostaja, da se predvidene norme čimprej opravijo in da se olimpijska reprezentanca prične čimprej pripravljati na zelo specifične pogoje, ki vladajo na jadralskem prizorišču OI 2008.
Stanislav Žbogar
Predsednik JZS
Arhiv JZS