JK Pirat Portorož je prejel dopis, s katerim jim Občina Piran, ki jo zastopa Odvetniška družba Matoz, Zobarič, Rojko, Horvat, o.p. d.o.o., sporoča svoj odstop od 90 letne pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih odnosov, med Občino Piran Emona Hoteli Bernardin in Jadralnim klubom Pirat Portorož, sklenjene 25.03.1997.
V začetku marca letos so v JK Pirat Portorož prejeli dopis, s katerim jim Občina Piran, ki jo zastopa Odvetniška družba Matoz, Zobarič, Rojko, Horvat, o.p. d.o.o., sporoča odstop Občine Piran od pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih odnosov, ki je bila sklenjena dne 25.03.1997 med Občino Piran, Emona Hoteli Bernardin in Jadralnim klubom Pirat Portorož. 90 letna pogodba JK Piratu je nastala, ker so podpisnice menile, da je razvoj jadralnega športa na tem območju posebnega družbenega pomena. Člani JK Pirat menijo, da je klub pomembno prispeval k razvoju jadralnega športa v občini in v Sloveniji, zato ne razumejo enostranske poteze Občine Piran, predvsem pa menijo, da navedeni razlogi za odstop od pogodbe niso utemeljeni. Občina Piran je hkrati podala tudi predlog za izpraznitev poslovnih prostorov in prenos nepremičnin, s čemer bi pripomogli k ukinitvi delovanja dejavnosti enega od treh najuspešnejših slovenskih jadralnih klubov. Občina Piran kot razloge za odpoved pogodbe navaja podatek, da naj bi JK Pirat gradil objekte na tem območju pred devetimi leti brez potrebnih gradbenih dovoljenj, s čemer se člani kluba ne morejo strinjati. Za zagotovitev minimalnih možnosti svojega delovanja si je JK Pirat leta 1968 s prostovoljnim delom članov društva postavil prostor za shranjevanje jadrnic. Leta 1999 in 2000 so člani kluba s prostovoljnim delom obnovili manjši objekt na tem prostoru za izvajanje klubske dejavnosti, kjer je tudi najnujnejša garderoba in sanitarije. S tem je klub zagotovil svojim jadralcem minimalne higiensko sanitarne pogoje za nemoteno športno udejstvovanje, saj so se do takrat tudi najmlajši jadralci (klasa Optimist: starost od 7 do 15 let) preoblačili in pripravljali za jadranje praktično na prostem preko celega leta, celo v zimskih mesecih. JK Pirat se je trudil in se še trudi, da ustvari pogoje dela za vzgojo jadralskega naraščaja in kakovostno izvedbo mednarodnih in nacionalnih regat. Izvedbo omenjenih adaptacijskih del je z odločbo dovolila Upravna enota Piran. Pri gradnji je prišlo do minimalnih odstopanj od načrtovanih del, vendar to po devetih letih od končane adaptacije zagotovo ne more biti utemeljen razlog za odstop od pogodbe. JK Pirat se zaveda nujnosti, da je območje, na katerem deluje, potrebno urediti, predvsem pa zagotoviti nov prostor za hranjenje jadrnic in garderobe za jadralce, zato si že dalj časa prizadeva, da bi prišlo do spremembe prostorskega načrta, ki bi na območju kluba omogočil nadaljnji razvoj jadralnega športa in izgradnjo potrebne infrastrukture. Člani JK Pirat ocenjujejo potezo Občine Piran o razveljavi pogodbe o upravljanju JK Pirata na tem območju kot netvorno, saj bo s tem onemogočila razvoj najpomembnejšega občinskega športa. Z odpovedjo pogodbe se ne strinjajo in Občino Piran pozivajo k konstruktivnemu dialogu, ki bo prispeval k nadaljevanju jadralskih aktivnosti in generiranju novih športnih talentov na tem področju. JK Pirat se ponaša z več kot 50 letno jadralsko tradicijo. JK Pirat ima za seboj več kot 50 letno uspešno zgodovino na področju jadralnega športa. V svojem več desetletnem delovanju je bistveno pripomogel k razvoju in uveljavitvi jadralne dejavnosti ne le v naši občini temveč tudi v širšem prostoru. Prav zaradi izjemne zavzetosti pri opravljanju te dejavnosti in vidnih rezultatov je Občina Piran leta 1994 s klubom podpisala pogodbo za uporabo in upravljanje območja, na katerem deluje. Občina Piran je v zgodovini generirala največje število slovenskih olimpijskih tekmovalcev med vsemi slovenskimi občinami, vsi pa prihajajo iz jadralnega športa, večina pa ravno iz JK Pirat. Piratovi »olimpijci« so: Dušan Puh, Teja Černe, Mitja Margon in Tomaž Čopi in Hubert Raudaschl, devet kratni udeleženec Olimpijskih iger. Iz JK Pirata prihajata tudi dva izmed trenerjev tekmovalcev za olimpijske igre, jadralca Samo Potokar in Branko Brčin. JK Pirat ima skoraj 300 članic in članov vseh starosti, ki prihajajo tako iz obalnih občin, kot tudi iz ostale Slovenije in tujine. Klub letno organizira najmanj 6 regat v različnih razredih, od jadranja na deski, do maxi jadrnic. Udeležijo se jih številni jadralci iz Slovenije in tujine. S svojo dejavnostjo zato prispeva tudi k pestrosti ponudbe v občini. JK Pirat deluje v javnem interesu JK Pirat deluje v javnem interesu, za kar je nenazadnje prejel vrsto priznanj in nagrad. Ena od pomembnih prioritet JK Pirat je motivacija in vzgoja mladih jadralk in jadralcev ter razvoj jadralnega športa. Vsako leto se v poletnih mesecih v Piratovi šoli jadranja zvsti več kot sto mladih nadebudnih jadralk in jadralcev, starih od 7 do 15 let, ki na ta način lahko aktivno preživijo šolske počitnice, jeseni pa se lahko vključijo v aktivno tekmnovalno ekipo Piratovih jadralcev. Množice slovenskih jadralcev so na tak način začele svojo pot in zavidljivo število jih je doseglo svetovno prepoznavnost, med njimi je kar 4 slovenskih olimpijskih tekmovalcev. S svojim delovanjem je JK Pirat v času svojega delovanja presegel meje naše občine in postal vseslovenski in mednarodni jadralni center. Oktobra 2005 je Občina Piran ob občinskem prazniku kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri vzgoji generacij mladih jadralcev, za razvoj jadralnega športa ter za številne zmage in druge sijajne uvrstitve na evropskih in svetovnih prvenstvih podelila JK Pirat-u plaketo Občine Piran. V zgodovini svojega delovanja pa so jadralci JK Pirat od Občine Piran prejeli vrsto nagrad za uspešne rezultate. Predsednik JK Pirat Portorož, kapetan Marjan Matevljič: »V JK Piratu se že ves čas trudimo, da bi vpostavili dialog z občinsko upravo glede ureditve prostora in nadaljnjega razvoja jadralnega športa na tem področju. Občina Piran nas je z enostransko odpovedjo 90 letne pogodbe presenetila in postavila v neprijeten položaj. Jadranje je paradni šport piranske občine, zato ne razumemo, zakaj si Občina Piran želi ukiniti delovanja enega najstarejših in najuspešnejših slovenskih jadralnih klubov.« Dušan Puh, jadralec JK Pirat: »JK Pirat je s svojimi uspehi presegel meje majhnega občinskega jadralnega kluba. Postal je jadralni center, ki združuje jadralce iz cele Slovenije in Evrope, zato je ohranitev kluba ključnega pomena.« Stanislav Žbogar, predsednik Jadralne zveze Slovenije: »JK Pirat je eden izmed treh najboljših jadralnih klubov v Sloveniji, ki opravijo skupno več kot 90 odstotkov vse tekmovalne dejavnosti pri nas. Klubi ne nastanejo čez noč, imajo svojo zgodovino in tradicijo. Jadralni klubi smo sestavni del turistične ponudbe, zato bi morali imeti podporo občin.« Tomaž Čopi, jadralec JK Pirat: »JK Pirat je jadralni klub, kjer je jadranje na prvem mestu. Pomembno je, da ohranimo sedanjo jadralno znanje za prihodnje generacije, ne pa da to znanje postane zgodovina.«
Arhiv JZS