Ko tekam po obširnem prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva (še dobro da sem s seboj vzel bicikl), povezanem s tremi mostovi, večkrat pomislim na pogoje, ki jih imamo pri nas ter visoko organizacijsko raven naših prireditev. Tukaj imajo (tekmovalci) presneto veliko sreče, da v dneh prvenstva ni bilo kaplje dežja. Predvsem zaradi namestitve jadrnic in prisotnih ekip, katerim so sicer namenili prostor na kopnem delu mesta, ob velikem parkirišču in mestni tržnici in zadaj za zabojniki z odpadki ter embalažo namenjeno le-tej, ki je pod vročim soncem seveda imela daleč okrog krepko zaznaven vonj. Edina svetla luč je bila ta, da je bilo zaprašeno bivališče ekip v debeli senci ceder in borovcev. Če bi deževalo pa bi tam bilo blata do kolen. Na dolgi obali kanala, ki loči kopno od otoka na katerem je umeščen stari del slikovitega Trogirja, niso namestili enega spusta ali splava za spuščanje jadrnic v vodo. Spremljevalne čolne so lahko le enega po enega spuščali ali potegnili iz vode v marini, ki jo deli od prizorišča še en most, saj je ta že na drugem otoku, na Čiovu. Tam je tudi sedež kluba (JK Trogir), kjer sem si izprosil dostop do interneta. Takih potreb udeležencev prireditelji sploh niso predvideli. Tekmovalci so 395 jadrnic vsak dan spuščali prek obale kanala, ki so jo prireditelji, roko na srce, mestoma prekrili s tapisonom ali deskami. Regatni center z regatno pisarno so umestili zelo blizu “”bivališča ekip””, le za dober lučaj proč, ker pa je vmes kanal, je tekmovalce do tega ločilo 300 do 500 metrov in most. Ob oglasnih deskah so regatni center označevale table in napisi, ki so udeležencem dali vedeti, da so zgradbo začasno dobili v uporabo od stomatološke ordinacije, da tu domujejo politične stranke, lokalna sindikalna organizacija ipd. Cvetka je bila reklamna tabla za profesionalne zobozdravstvene posege v tamkajšnji ordinaciji, katero so vsak dan postavili na vidno mesto, čim bližje uradni oglasni tabli prvenstva. Sila neokusno!
Res pa so se prireditelji krepko potrudili tam, kjer se lahko pokažejo pred domačim okoljem, pa tudi kjer lahko na goste napravijo čimboljši vtis. No ja, ob otvoritveni slovesnosti, so jim pošteno zagodli prenapeti lokalni mladci, ki so ob mimohodu reprezentanc napadli srbsko ekipo in jim odvzeli državno zastavo. Vmes je presenetljivo hitro posegla policija, tako da so jo ničesar krivi mladi tekmovalci iz Srbije odnesli s celo kožo, brez dvoma pa s krepko grenkim priokusom ter spominom na Hrvaško.
Po razgovoru s člani JK Trogir, sem bolje spoznal njihov položaj v kraju, blizu Splita, ki je nedvomno hrvaška jadralska prestolnica. Klub ima sicer odlično lokacijo, sredi ACI Marine Trogir, ki pa je za razvoj ali širitev dejavnosti zelo neugodna. Zato so odvisni od prostora, ki jim ga lahko najdejo na nepozidanih delih okoliške obale in od še zelo skromne moralne podpore v svojem kraju, materialne pa skoraj ni. Zato bomo zatisnili oči pred marsičem, kar sem zgoraj zapisal in jim čestitali k uspešno končanem SP, pri čemer so izpeljali celoten program regat, le dve skupini, kateri so včeraj po eni regati poslali na kopno sta opravili regato manj.
Pa še ena! Ko sem se s prireditelji pogovarjal o tem, da je v neposredni bližini, na predvečer zaključka prvenstva,v Splitu pristala norveška kraljeva jahta, s katero po Jadranu križari sam Kralj Harald V., ki je tudi častni podpredsednik ISAF, svetovne jadralske zveze, in da bi to lahko bila krasna priložnost za dodatno promocijo njihove prireditve, saj je menda v načrtu njegove visokosti tudi obisk Trogirja, sem v odgovor dobil, da jim za promocijo zadostuje Vasilij Žbogar. Kakšna čast, njegovi ekscelenci Vasiliju!
Arhiv JZS