Pred nami je eden najbolj razgibanih jadralskih vikendov v letu – konec tedna, ko se v soboto v okviru (letos že desete, jubilejne) regate Go to Barcolana from Slovenia – I Feel Slovenia odpravimo na start pred Trst, v nedeljo pa številne, tudi slovenske jadralce čaka še slovita Brarcolana.
V nedeljo ob 10.30 se bo po strelu s topa na gradu Miramar v Tržaškem zalivu začela 57. izvedba tradicionalne jadralske regate Barkovljanke. Na najbolj množični regati s skupinskim startom na svetu bodo tudi tokrat sodelovale številne slovenske jadrnice, ki se bodo do Trsta odpravile dan prej v sklopu slovenskega dela regate.
Že od začetka oktobra v pričakovanju nedeljskega jadralnega praznika potekajo številni drugi dogodki. Organizatorji Barkovljanke oziroma Barcolane so spremljevalne prireditve razpotegnili na prva dva tedna oktobra z geslom Kjer strast sreča morje. V Trstu in širši regiji v tem času poteka skoraj 600 dogodkov, ki so povezujejo šport, gospodarstvo, turizem, kulturo, trajnost in vključevanje.
Regata s skupinskim startom je ime dobila po Barkovljah, nekdaj slovenski ribiški vasici in zdaj tržaški četrti. Osrednji dogodek bo v nedeljo, prireditelji so doslej prejeli okrog 1400 prijav, pričakujejo pa okrog 2000 udeleženih jadrnic, ki bodo jadrale v šibkem vetru, napovedana hitrost vzhodnika je osem kilometrov na uro.
Lani je naslov ubranila posadka italijanske jadrnice Arca. Kot drugi je v Tržaškem zalivu, kjer je v jesenskem soncu in v šibkem vetru nastopilo 1757 posadk, skozi cilj prijadrala italijanska Prosecco doc Shockwave 3 s slovenskim krmarjem Mitjem Kosmino. Na petem mestu je bila najboljša slovenska jadrnica Shining pod poveljstvom Davida Bartola.
Arca krmarja Furia Benussia in Prosecco s Kosmino na čelu sta tudi letos na startni listi, pa tudi slovenska Adriatic Europa Dušana Puha. Slednji je leta 1994 zmagal z jadrnico Fanatic, najuspešnejši slovenski krmar na Barcolani Mitja Kosmina pa je med letoma 1995 in 1997 trikrat zmagal z Gaio Legend.
Zaradi tega je slovenska posadka pokal prejela v trajno last, leta 2009 pa je bil Kosmina prvi še z Maxi Jeno. Jadrnica Way of Life je s slovenskim olimpijcem Gašperjem Vinčecem zmagala deset leto pozneje in predlani zasedla tretje mesto. Vinčec je tako leta leta 2019 postal tretji slovenski krmar z zmago na Barkovljanki.
Program celotnega letošnjega dogodka vključuje tudi druge regate na morju, od tekmovanj za mlade, mešanih in ženskih posadk ter invalidov, pa tudi številne dejavnosti na kopnem, posvečenega zdravju in morju, razstavam in koncertom. Obala v bližini tržaških pomolov se je tako te dni spremenila v veliko festivalsko prizorišče.
Med regatami je tudi sobotna slovenska od Portoroža do Trsta, ki jo skupaj organizirata slovenska kluba Pirat Portorož, katerega predsednik je nekdanji olimpijec Mitja Margon, in tržaška Sirena. Regata z uradnim imenom Go to Barcolana from Slovenia – I Feel Slovenia, bo tokrat, kot kažejo vremenske napovedi, potekala v zelo šibkem vetru.
Začetek regate bo ob 11. uri, startna črta sedmih kategorij jadrnic bo tokrat postavljena bližje Piranu kot lani. Jadrnice bodo nato krenile proti Trstu do zaključka v popoldanskih urah pred Velikim trgom. Poleg slovenskih in italijanskih sodelujejo tudi hrvaške in črnogorske posadke.
“Prijave še potekajo, mislim, da bomo prišli do številke 40, 45. Šele v petek zvečer pa zapremo prijave. Veter bo šibak, vendar upamo, da bo pihaj s hitrostjo šestih, sedmih vozlov, da bo regata potekala v tekmovalnih razmerah. V primeru brezvetrja bo za manjše jadrnice regata skrajšanja za približno polovico, zaključna boja bo pri Svetem Jerneju,” je napovedal Igor Filipčič, predsednik Sirene.
Dodal je, da z optimizmom zrejo v prihodnost, prepričan, da bo ta dogodek še naprej povezoval generacije slovenskih in italijanskih jadralcev. Tudi po besedah Piera Zecchinija, direktorja podjetja Barcolana, s tem sobotnim dogodkom dokazujejo, da šport kaže tudi na dialog in prijateljstvo med sosednjimi narodi in državami.
Italija in Slovenija pa sta se pred Barcolano tudi prvič udeležili enomesečnega izziva za postavljanje novih hitrostnih rekordov na 100, 200 in 500 metrih. Sodelovalo je več kot 120 športnikov, ki so na posebej za to pripravljenem spletnem mestu naložili več kot 230 GPS sledi v sedmih različnih disciplinah, od jadranja s posebnimi krili in kajtanja do jadranja na deski. S tem so zgornjo polovico Jadrana spremenili v naravno dirkališče.
Pripravil: Jože Zidar, STA